SRNJAD


Srnjad spada med najbolj razprostranjeno visoko divjad v Sloveniji in tudi v našem lovišču. Srnjad je teritorialna divjad saj vse življenje živi na istem območju, ki je veliko okrog 20 ha. Najraje se nahaja na meji med gozdom in travniki, kjer najde največ kritja.
Po biološki razvrstitvi spada med parkljarje in prežvekovalce. Odrasla srnjad je visoka okrog 75 cm in težka 25. kg. Srnjak ima roge, ki mu vsako leto odpadejo (novembra ali decembra) in nato ponovno zrastejo (do maja), srna je brez rogov (mulasta). Srnjad dvakrat na leto menja dlako – letna, zimska, ki se razlikujeta tudi po barvi. Srna skoti (poleže) v maju enega ali dva redkeje tri mladiče. Mladiči v prvih dneh ždijo skriti v gozdni podrasti ali travi, ob nevarnosti pa se nepremično potuhnejo.



JELENJAD


Jelenjad je bila v Sloveniji v drugi polovici devetnajstega stoletja skoraj iztrebljena, nato pa so jo ponovno naselili na večjih območjih. Od sredine prejšnjega stoletja se je začela naglo širiti. Jelenjad je divjad, ki najraje živi v tropih v prostranih mešanih gozdovih. Na Pohorju je stalno prisotna in s tem tudi na obrobnih delih našega lovišča.
Spada med parkljarje in prežvekovalce. Odrasel jelen doseže višino 150 cm in težo 250 kg. Košute so nekoliko manjše in lažje. Jelen nosi mogočno rogovje, košute pa so mulaste (brez rogov). Rogovje jelenu odpade vsako leto nato pa mu zraste novo. V času rasti je rogovje pokrito s kožico – pravimo, da je v mahu. Vsako leto tudi menja dlako. Zimska je gostejša in temnejša, letna pa svetlejša.
Košuta spomladi skoti enega do dva mladiča, ki so v jeseni že sposobni za samostojno življenje.



GAMS


Gams je divjad visokih gora in strmih skalnatih pobočij, kjer najde dovolj kritja pred naravnimi sovražniki. Najraje živi v manjših tropih, stari samci pa so najpogosteje samotarji.
V našem lovišču živi manjša kolonija v predelu Tisnik nad Hudo luknjo. Več gamsov je na Pohorju in s tem tudi na obrobju našega lovišča.
Gams spada med prežvekovalce. Obema – samcu in samici zrastejo roglji, ki njima ne odpadejo, ampak jih nosita do konca življenja.
Gams doseže višino do 75 cm in težo 45 kg. Samice (koze) so nekoliko lažje. Tudi gamsi menja dlako, pri čemer je zimska temnejša. Koza spomladi poleže praviloma enega mladiča. Zaradi ostrih vremenskih razmer v visokogorju, veliko mladičev ne preživi. Med gamsi so pogoste epidemije gamsjih garij in gamsje slepote. To sta bolezni, ki napadejo gamsje trope predvsem takrat, ko je gostota gamsov velika.



DIVJI PRAŠIČ


Divji prašič je divjad, ki se pri nas in v Evropi najhitreje širi in neprenehoma išče nova območja za naselitev. Najraje se zadržuje v tropih v mešanih gozdovih z gosto podrastjo, kjer najde dovolj hrane in skrivališč. Divji prašič se je dobro prilagodil kulturni krajini, kjer predvsem v koruznih njivah najde dovolj hrane in kritja. Seveda s tem povzroča veliko škodo na posevkih. V našem lovišču se pogostokrat pojavlja v predelu Završ in Ponikve, redkeje pa na območju Pohorja.
Divji prašič spada med parkljarje in neprežvekovalce, ki se ob prehrani rastlinskega izvora ne odreče občasnim obrokom mesne hrane.
Spomladi divja svinja poleže 5-10 mladičev, ki navadno ostanejo v tropu z materjo.
Divji prašič se lahko križa z domačim, kar je nekaterih predelih sosednjih držav zelo pogost pojav.



POLJSKI ZAJEC


Poljski zajec je razširjen po vsej Evropi. V celotni Sloveniji je njegova številčnost v zadnjih desetletjih močno upadla. V našem lovišču ga imamo le še za vzorec. Poljski zajec najraje živi v obdelanem njivskem svetu in v robovih gozdov kjer najde dovolj kritja.
Odrasel zajec tehta 3-5 kg in med spoloma ni razlike v teži.
Je izredno plodna živalska vrsta, saj zajklja ob ugodnih vremenskih razmerah poleže mladiče tudi štirikrat na leto.



KUNE


V našem lovišču srečamo dve vrsti kun, ki se med sabo razlikujejo samo po barvi in velikosti svetlejše dlake pod vratom. Kuna zlatica je prebivalka obsežnih strnjenih gozdov. Kuna belica razen v gozdovih živi tudi v bližini naselij. Belica je nekoliko krajša in hkrati težja od zlatice. Obe se hranijo z mišmi, polhi, vevericami in pticami. Lotijo se tudi večjih živali, celo srne, zlasti pozimi.
Podnevi jih je težko opaziti, saj večinoma mirujejo v duplinah, lovijo pa ponoči.



LISICA


Lisica je razprostranjena na celotnem ozemlju Slovenije in to velja tudi za naše lovišče. Lisica spada med zveri, njeno osnovno prehrano pa predstavljajo glodavci in manjše živali kot so zajci in srnini mladiči. V sili poseže tudi po rastlinski hrani. Rade tudi obiskujejo smetišča blizu naselij, kjer najdejo kaj za pod zob.
Lisice živijo posamezno. Preko dneva najraje mirujejo, lovijo pa ponoči.
Odrasla lisic zraste v dolžino 130 cm, od tega meri rep okoli 40 cm, visoka je 40 do 50 cm in tehta 6-10 kg, redko več.
Lisica enkrat na leto skoti v lisičini (rovu) 4-8 mladičev, ki so 14 dni po skotitvi še slepi.
Lisice so prenašalke tudi človeku nevarne bolezni – stekline. Razen stekline jih pogosto napadejo še garje, ki zelo pogosto redčijo njihovo številčnost.



JAZBEC


Jazbeca najdemo v celotnem lovišču, vendar je precej redek. Jazbec se preko dneva nahaja v svoji jazbini, kje živi svoje samotarski življenje. Je vsejed, večino njegove prehrane pa predstavljajo rastline in plodovi, lovi pa tudi glodavce, ličinke in celo kače.
Samica spomladi poleže 3-5 mladičev, ki sesajo 3-4 mesece.



RACA MLAKARICA


Raca mlakarica je divjad, ki se zadnje čase pojavlja tudi v našem lovišču. Čeprav ima najraje mirne vode obrasle z ločjem, kjer si tudi splete gnezdo, se občasno pojavlja tudi v rečici Mislinja in njenih pritokih, kje občasno tudi gnezdi.
Samec se od samice razlikuje po živih barvah, kar je tudi razvidno iz fotografij.



SIVA VRANA, SRAKA, ŠOJA


Siva vrana, sraka in šoja spadajo med ptiče pevce. So divjad, ki je stalno prisotna v našem lovišču. Siva vrana in sraka ljubita ravninska področja s širokimi polji, medtem ko je šoja prebivalka gozdov.
Vse tri vrste se hranijo z najrazličnejšo hrano rastlinskega in živalskega izvora. Vse tri plenijo tudi gnezda drugih ptic, vrana se ne odreče niti glodavcem.
Siva vrana povzroča tudi občutno škodo na kmetijskih posevkih saj puli kalečo koruzo in pogostokrat preluknja oblogo silažnih kolutov in s tem pokvari silažo.